Avto-net.org

Za osnovo za ta avto so vzeli paradnega XKR, ki so mu povečali delovno prostornino na 4,5 litra, kar skupaj s kompresorjem, boljšim hlajenjem in spremenjeno nastavitvijo parametrov motornega krmiljenja omogoča 480 ‘konjev’ in 640 njutonmetrov navora pri 3.850 vrtljajih motorne gredi v minuti. Avto AJ20 Coupé naj bi z mesta do 100 km/h skočil v pičlih štirih sekundah. Navkljub izraženi Jaguarjevi zunanji eleganci so se pri Ardenu odločili v ospredje potisniti športni pedigre. Spredaj nameščeni odbijač ima sicer veliko odprtino za dotok hladnega zraka, a so se v celoti gledano specialisti precej posvečali tudi aerodinamičnim rezultatom. 21-palčna platišča in izpušna cev s štirimi zaključki zaokrožujejo zunanjo podobo, znotraj pa prevladujejo materiali, kot so ogljikova vlakna in alkantara, kar pri priznanih tunerjih pomeni že skoraj železni repertoar. Maloserijski avto je mogoče dobiti za okroglih 130 tisoč evrov.

BMW s povsem novim X6 (uradno bo prvič predstavljen na avtomobilskem salonu v Detroitu januarja 2008) predstavlja nov avto razred SAC. Sports Activity Coupe. X6 je od X5 daljši za 23 milimetrov (4877 milimetrov), širši za 50 milimetrov (1983 milimetrov), zaradi bolj kupejevske linije pa je ta avto nižji za 86 milimetrov (1690 milimetrov), oba pa imata enako medosno razdaljo – 2933 milimetrov.

Povsem nov je 4,4-litrski bencinski V8 biturbo z neposrednim vbrizgom in s kar 407 “konji” pri 5500/min in z 600 Nm. 2190 kilogramov težak xDrive50i pospeši od 0 do 100 kilometrov na uro v le 5,4 sekunde. Na turbodizelski strani ponudbe za avto sta trilitrska agregata v xDrive 30d z 235 “konji” in xDrive35d z 286 “konji”.

Hibridov se vsi po malo bojimo; eni zato, ker vsaj za zdaj kaže, da ne bodo prav poceni, drugi pa zato, ker jim nepoznana tehnika vzbuja (neupravičen) strah. Ampak avto C-Cactus je prav prijazen za uporabo. Pri prototipih je vedno zanimivo izhodišče. Tehnično-ekonomsko izhodišče za avto Citroën-C je bilo zasnovati avtomobil s hibridnim pogonom, ki bi bil cenovno dostopen – v konkretnem primeru je Citroën zastavil, da bodo izdelali avto, ki bi, če bi ga serijsko izdelovali, stal toliko kot osnovni, klasično gnani avto C4. V sicer skromni serijski in nekaj bogatejši prihajajoči ponudbi se zdi takšno cenovno izhodišče prijazen, a tudi drzen poizkus. Tehnika za avto C-C je sledeča: na platformo C4 so postavili 1,4-litrski motor HDi z 51 kilovati največje moči, v ohišje s sklopko (hidravlično – menjalnik je samodejni petstopenjski) pa so vgradili 22-kilovatni elektromotor. Pogon krmili elektronika; do kakih 30 kilometrov na uro za pogon uporablja elektromotor, nad to vrednostjo dizelski motor, pri pospeševanju ali vožnji navkreber oba hkrati, pri spustih ali zaviranjih pa prestavi program delovanja na regeneracijo, torej na polnjenje akumulatorjev.

Avto Cactus je ekološko usmerjen. Zato je pri majhnih, mestnih hitrostih klasičen elektromobil, ki ne onesnažuje okolja, pri večjih hitrostih pa isti elektromotor zažene dizelski stroj, ki prevzame nalogo pogona. Prav tako iz ekoloških razlogov je največja hitrost omejena na čisto praktičnih 150 kilometrov na uro in kljub nerekordni aerodinamiki je poraba goriva v standardiziranem mešanem ciklu zavidljivo majhna. Avto Citroën-Cactus vseeno navigacijski sistem, prenosljiv MP3-predvajalnik (tudi z za dotik občutljivim zaslonom), ki bi služil tudi kot gumb za zagon, samodejno klimatsko napravo, električno ročno zavoro in tempomat z omejevalnikom hitrosti. Koncern PSA je s svojimi avto koncepti že napovedal takšno, turbodizelsko hibridno tehniko z elektromotorjem, torej gre za stvar jutrišnjega dne. Če pa bo kateri izmed prihajajočih Citroënov vsaj v nekaterih večjih elementih videti kot avto C-Cactus, tudi ne bo narobe.

Porsche Slovenija je te dni napovedal nov avto Volkswagen Tiguan, ki pa bo zaradi premajhnih količin (beri: prevelikega povpraševanja) pri nas uradno naprodaj šele zadnjega januarja 2008. Le 350 jih bo na voljo v tem letu, že za leto 2009 pa napovedujejo, da bo ta avto zasedel prvo mesto v svojem segmentu.

Najprej bo avto na voljo z 1,4-litrskim TSI (26.634 evrov) in z novim, dvolitrskim TDI (28.574 evrov), obakrat z osnovnim paketom opreme Trend & Fun, ki med drugim vsebuje elektrifikacijo vseh šip in vrat, klimatsko napravo, šest varnostnih blazin, radio (CD- in MP3-predvajalnik), vzdolžno nastavljivo zadnjo klop ter električno zavoro.

Sredi leta 2008 pride tudi dvokolesno gnani 1.4 TSI (24.600 evrov), sicer pa ima avto Tiguan pogon 4-Motion in vselej šest prestav v menjalniku (tudi Tiptronic). Tekom istega leta bodo sledili tudi zmogljivejši motorji. Znova velja opozoriti, da ima avto Tiguan s paketom opreme Track & Field ’28-stopinjski’ prednji odbijač (na prednjem delu je močno privzdignjen), kar izboljša njegove terenske sposobnosti. Tretji paket opreme je Sport & Style; ta je najbogatejši in je namenjen bolj cestni rabi.

Kot je bilo predvideno, je Audi rivala bavarskemu Miniju v konceptni preobleki predstavil že na tokijskem avto salonu. Zgodil se je avto Audi Metroproject Quattro.

Iz tega koncepta bo nastal najmanjši Audi, ki naj bi iz tekočih trakov tovarne v Ingolstadtu zapeljal čez dve leti. Seveda z imenom A1. Trivratni štirisedi avto se poganja s pomočjo hibridnega pogona. Pod motornim pokrovom Metroprojecta je 1,4-litrski TFSI z 110 kW (150 KM), ki prenaša moč preko S-tronica na prednji kolesi.

Pogon je speljan tudi na zadnji kolesni par, le da tam svoje delo opravlja 30 kW (41 KM) močan elektromotor, ki navdušuje predvsem z 200 Nm navora. Oba motorja tako skrbita za veliko moč in skupaj z ostalimi deli Audijevega malčka zagotavljata veliko užitkov v vožnji.

Električna energija se shranjuje v litij-ionskem akumulatorju, za polnjenje pa se lahko priklopi kar na domačo električno vtičnico. Za varčevanje ima avto vgrajeno tudi tehniko Start-Stop. Le z električnim pogonom naj bi bil avto Metroproject zmožen prevoziti razdaljo do 100 kilometrov.

Kljub športnosti (0-100 km/h in 7,8 s, 201 km/h) naj bi avto za 100 prevoženih kilometrov v povprečju potreboval le 4,9 l goriva.

V Renaultu so potrdili govorice, da se pripravljajo na proizvodnjo malega športnega dvoseda, ki bo nosil že skorajda pozabljeno tovarnino športno ime alpine.

Tako naj bi zgledal avto renault Alpine

Avto Alpine bo ciljal na konkurente, kot je mazdin športnik RX-8, zaradi svojih vozniških lastnosti pa naj bi štrene mešal tudi dražjim športnim avtomobilom, kot je na primer nissan 350Z. Sama oblika karoserije naj bi bila že blizu končne različice, v polnem teku pa je tudi razvoj ostalih sklopov.

Vnovčevanje uspehov iz F1
Tako so na testni progi v nemškem Nürburgringu že opazili avtomobil, odet v karoserijo megana, a z očitno drugačnim podvozjem. Kot je za britansko avtomobilistično revijo Autoexpress povedal visoki predstavnik Renaulta, želijo, da bi bil odraz športnih uspehov, ki jih je francoska tovarna v zadnjih letih žela v tekmovanjih formule 1, vendar tega pri proizvodnji običajnih avtomobilov ni kaj prida izkoriščala. Alpino naj bi odlikovala vrhunska lega na cesti, za pogon pa bo najverjetneje skrbel sredinsko nameščeni in s turbinskim polnilnikom podprti motor. Za serijsko proizvodnjo naj bi bil nared leta 2010.

Druga različica avto Alpine

Po doslej dostopnih risbah naj bi novi alpine imel v sebi kar nekaj potez legendarnega modela A110 iz 60. let. Kljub temu pa ne bo tako radikalen, kot je bil koncept sport spider konec minulega stoletja, ki pa so se mu v Renaultu odrekli pred serijsko proizvodnjo. Nasprotno naj bi bil alpine kljub športnemu značaju primeren tudi za vsakdanjo rabo.

Legenda avto Alpine

Nova najmanjša alfa se bo imenovala furiosa, je odločilo občinstvo iz šestih različnih držav.

Ime furiosa je bilo najbol všeč komisiji iz 6 držav…

Na začetku leta je tovarna Alfa Romeo sporočila, da se počasi poslavlja od numeričnega poimenovanja svojih izdelkov in ljubitelje avtomobilske znamke v Italiji, Franciji, Španiji, Nemčiji, Veliki Britaniji in na Japonskem vabi, naj prek spleta glasujejo za eno izmed predlaganih imen. Furiosa bo po fiatu 500 že druga neposredna grožnja BMW miniju, vendar naj bi po nekaterih napovedih nasledila tudi dosedanji model 147.

Na razpolago je bilo za avto še dvanajst imen, poleg furiose še agea, enos, everson, fira, milo, mod, nevo, solea, sparvo, velvetta in ventura. Natečaj se je končal sredi novembra, nova furiosa (v slovenščino bi lahko besedo prevedli kot vihrava) pa bo predstavljena že na marčevskem avto salonu v Ženevi.

Začetek prodaje najmanjše alfe, ki so jo doslej imenovali kar alfa junior, naj bi bil v začetku oktobra prihodnje leto. Za zdaj o njeni končni podobi lahko ugibamo le prek redkih skic, z njih pa je razvidno, da bo pobrala precej prvin še ene lepotice, alfe romeo 8C competazione, vidne pa so tudi poteze Ferrarijevih modelov 599 GTB fiorano in F430.

Furiosa bo od ferrarijev “pobrala” tudi posebno stikalo na volanskem obroču, prek katerega bo voznik uravnaval aktivno vzmetenje. Na razpolago bo široka motorna ponudba, ki jo bo začenjal 1,4-litrski bencinar z 78 kW, končal pa šele najmočnejši izmed trojice 1,8-litrašev s 171 kilovati moči. Seveda bosta v ponudbi tudi že znana 1,9-litrska dizla JTDm z 90 in 111 kW. Pri vseh različicah bo menjalnik šeststopenjski ročni ali polavtomatski selespeed.

Dodge je na avto salonu v Los Angelesu predstavil za ceste prilagojeno, a še vedno na pol dirkaško različico priljubljenega mišičnjaka – viperja.

Dolgoletni uspehi viperja na pokalnih avtomobilskih tekmovanjih in številne prošnje oboževalcev, narediti cestam prilagojen dirkalnik, so se združile v modelu SRT10 ACR. Kratica ACR – American Club Racer, pomeni, da so zanesenjaki povsem dirkaški model SRT10 prilagodili cestnim razmeram in zakonskim določilom. Karoserijski dodatki, kot poudarjajo pri podjetju Dodge, posnemajo rešitve, ki so jih razvili posebej za pokalna tekmovanja. SRT10 ACR ima tako globlji prednji usmerjevalnik zraka, dodatna zračna krilca za umirjanje zračnih mas, na zadku pa veliko nastavljivo zračno krilo. Aerodinamični dodatki so izdelani iz lahkih ogljikovih vlaken in zagotavljajo kar največ dodatne stabilnosti pri vseh hitrostih.

Tovarniški športni oddelek SRT (Street and Racing Technology) je pri razvoju vozila svetoval pri ukrepih za zmanjšanje teže. Tako je dirkaški viper brez prednjih meglenk, radia, zvočnikov, odstranili pa so tudi vse odvečne izolacijske materiale v kabini in motornem prostoru. Skupaj so tako na teži privarčevali 36 kg. Predelani viper stoji na povsem nastavljivem podvozju nemškega specialista KW Automotive.

Predelan je tudi motor. Iz aluminija izdelan deset valjnik z 8,4 litra prostornine ponuja 447 kW moči in 759 Nm navora.

Vozilo nameravajo prodajati v petih barvnih kombinacijah, zmeraj s po sredini vozila razpotegujočo se črno barvo. Prve ročno izdelane primerke bodo preko luže začeli prodajati v drugi četrtini prihodnjega leta, najverjetneje za nekaj manj kot 100.000 ameriških zelencev, kar preračunamo pomeni za takšno vozilo ugodnih 68 evrskih tisočakov.